Ernest Artič - pittore contemporaneo

Ernest Artič (1957, Celje)

Leta 2012 je diplomiral na Akademiji za risanje in slikarstvo v Ljubljani (Ernest Ženko, Mladen Jernejc).

Svoje slike predstavlja posamezno in v skupinah. Prilagajajoč se času, namesto skicirke uporablja kamero, katere fotografije ne prenese dobesedno na platno, temveč mu služi za razvoj idej in navdih pri izdelavi slikovnih izdelkov.

Občasno sodeluje na improviziranih razstavah in fotografskih razstavah.

Po besedah Norberta Lyntona je umetnik tudi učitelj, kar je po besedah Anamarije Stibilja Šajna, umetnostnega zgodovinarja in kritika, dobesedno uresničil, saj je več let poučeval likovno umetnost v osnovni šoli.

V zadnjem desetletju je ustvaril štiri velike serije 30 ali več slik, pri katerih je delal na podlagi različnih pristopov:

- Gora z mnogimi imeni (ki predstavlja bližnjo Donačko Goro), v kateri je prešel iz realizma v abstrakcijo,

- serija s tehniko gestualnega ekspresionizma oziroma kapljanja, ki spominja na poteze čopiča J. Pollocka. Slikar je pripravil podlago na podstavku, jo položil na tla in nadaljeval z delom.

- V tretji seriji, rumeni, je večinoma uporabljal brava rumeno, posvetljeno z belo in potemnelo s črno.

- V četrti, zadnji seriji je osnovo razdelil na amorfna barvna polja, kjer nobena barva ne prevladuje, a vsi sodelujejo. S to serijo se zgodovinsko povezuje z deli Otta Freundlicha, Marka Rothka, Pieta Mondriana in Paula Kleeja,...

Ustvarja v svojem domačem ateljeju v Rogatecu, kjer ga vodi slogan: umetnost mora imeti jasno besedo in močno podobo.